Slovenija se sooča z velikim pomanjkanjem finančnih sredstev, tako v gospodarstvu, bančnem sektorju, kot tudi v javnem sektorju, državnih in občinskih proračunih. Nenehno se išče predvsem tuje investitorje. Žal so vrednosti podjetij v času finančne krize zelo podcenjene. Vrednost delnic so bistveno nižje, kot še nekaj let nazaj.
V kolikor želimo preživeti finančno krizo in pri tem poskušat tudi obdržati neko mero suverenosti kot narod, moramo iskati tudi drugačne rešitve. Tu ni dovolj iskanje zgledov v tujini, saj v državah, s katerimi se želimo primerjat, država ni tako pomemben lastnik kapitala.
Mnenje številnih ekonomistov v Sloveniji je, da je državno premoženje potrebno prodat. Država namreč v njih rada kadruje in prek kadrov z njimi tudi slabo upravlja.
Predlog zagotovo ni primerna za vsa podjetja v lasti države, bi bilo pa zanimivo to pilotsko izvesti na enem primeru in ga nadaljevati, če bi se izkazal kot dober.
Predlog:
Projekt prodaje podjetij in bank, ki so v delnem lastništvu države, se izvede vzporedno z dokapitalizacijo teh podjetij (v dogovoru z dotičnimi gospodarskimi družbami seveda).
Pri tem pa bi država tistim kupcem, ki so slovenski državljani, ponudila tudi odkup svojega deleža lastništva po subvencionirani ceni (posredno smo državljani že tako ali tako lastniki).
Za vsako kupljeno delnico iz dokapitalizacije bi državljani imeli pravico kupit tudi eno “subvencionirano” delnico, ki je v lasti države. Torej nakup subvencionirane delnice je vezan na nakup delnice iz dokapitalizacije in na državljanstvo RS.
Subvencije bi predlagal da so od 50% ali celo do 100%. To je stvar dogovora finančnih in pravnih strokovnjakov in verjetno odvisno od posameznega podjetja.
Praktična obrazložitev:
Recimo da se vlada odloči prodati svoj delež v Telekomu (morda sicer ni najboljši primer), kjer je (po podatkih iz 31.12.2011) Republika slovenija 62,54% lastnik. KAD in SOD nista upoštevana v tem odstotku, skupaj imata manj prbl. 10%.
Če bi posamezna nova delnica Telekoma stala 100 EUR, bi država ponudila v odkup tudi za 100 EUR svojih delnic po subvencionirani ceni 50 EUR. Pogoj bi seveda bil, da je državljan Slovenije. Torej bi državljani bili motivirani v nakup teh delnic, saj bi za 150 EUR lahko kupili delnice v vrednosti 200 EUR.
Gre za win-win situacijo. Namreč podjetja bi bila zainteresirana za svež kapital, državljani motivirani zaradi subvencionirane cene, država bi dobila nekaj v proračun in si tega denarja ne bi rabila sposojat na mednarodnih trgih po velikih obrestnih merah. Hkrati bi se rešili konkurenčnih težav, ki ga prinaša državno lastništvo.
Seveda bi morali uvesti tudi neko razumno omejitev števila delnic, ki jih posamezen državljan lahko subvencionirano kupi. Na primer v maksimalni vrednosti 1000 EUR.
Zaključne opombe
Rešitev, ki jo predlagam je zelo izvirna in stoji na realnih ekonomskih temeljih. Žal pa nisem pravnik. Zagotovo bi bilo zanimivo slišati tudi kakšen komentar pravnih strokovnjakov. Namreč v EU velja prosti pretok kapitala in težavna je kakršna koli diskriminacija na podlagi državljanstva. Ker pa so državljani posredno že lastniki državnega deleža, bi se morda našel kakšen workaround. Pravniki?
Verjemi, državljani še nismo pozabili NKBM :-)))
Se pa načeloma strinjam, lepo bi bilo, da bi delnice najprej ponudili državljanom. Če se zbere dovolj, potem ok, sicer pa se išče naprej.
PS: Nisi pravnik, ekonomist pa tudi ne.
Delnice NKBM so zagotovo pustile pečat.