Finančna kriza je močno prizadela slovenski neprofitni sektor. Zmanjševanje sredstev na razpisih neprofitnike sili v drastične varčevalne ukrepe. Zato se številne organizacije odločajo za uporabo brezplačnih odprto kodnih programov. Brezplačnost pa ni edini vzrok za prehod na odprtokodno programje.

V tem prispevku se bom osredotočil na to, kako znižati stroške z uporabo prostega programja. Privarčujemo lahko predvsem pri licenčninah operacijskega sistema, pisarniškega paketa in pri licenčninah antivirusnih programov, saj ta na operacijskem sistemu Linux ni nujno potreben.

Dalje pa bom opozoril tudi na to, kako nas javna uprava pri tem ovira in nas sili v nepotrebne nakupe licenčnih programov vnaprej izbranega ponudnika.

Uporaba odprte kode v neprofitnih organizacijah

Prehod na prosto programje je zelo enostaven, le premagati je potrebno strah pred neznanim. Programe lahko legalno in brezplačno prenesemo s spleta, namestitev pa je zelo enostavna. Večina uporabnikov se na manjše spremembe že v nekaj dneh.

Komercialni pisarniški paket (Office) lahko zamenjate z popolnoma brezplačnim, a izvrstnim Open Office paketom ali z Libre Office, v katerem je napisan tudi ta prispevek. Na voljo so različice za Windows, Linux in MacOS X.

Omenjena brezplačna pisarniška paketa sta po funkcionalnostih zelo podobna in popolnoma enakovredna komercialnim. Podpirata shranjevanje in branje celo večjega števila različnih formatov, kot komercialni pisarniški paketi. Med drugim tudi pišeta in bereta najbolj razširjene komercialne .doc, ppt in xls formate. Ponujata pa tudi brezplačno in enostavno shranjevanje dokumentov v pdf obliko.

Za branje in pisanje elektronskih sporočil lahko uporabljamo brezplačni Mozillin Thunderbird, ta na enem mestu omogoča upravljanje z večimi poštnimi računi. Pri Mozilli so poskrbeli tudi za odprto koden brskalnik Firefox, ki ga večina že uporablja za brskanje po svetovnem spletu.

Za osnovne grafične potrebe v nevladnih organizacijah je zelo primeren ravno tako brezplačen, odprto koden program Gimp. Operacijski sistem pa lahko zamenjamo z eno od Linux distribucij. Sam trenutno uporabljam Ubuntu Linux.

Prijave na razpise in prosto programje

Sodelovanje pri državnih in občinskih razpisih pogosto vključuje izpolnjevanje vnaprej pripravljenih obrazcev. Če so ti na voljo le v zaprtem patentno zaščitenem formatu, lahko prihaja do težav s kompatibilnostjo. Največje težave, so predpisani obrazci, ki se ne prikazujejo pravilno skoraj nikjer drugje, kot le v enaki verziji pisarniškega paketa Microsoft Office, kot ga uporabljajo pri pripravi razpisov. S tem pa nas javna uprava neupravičeno sili v to, da tudi mi posodobimo programsko opremo na enako verzijo Microsoft Worda in Excela, kot jo uporabljajo sami.

Uporabniki Open Office in Libre Office pisarniških paketov ter Applovi uporabniki paketa Iwork pa smo izključeni iz možnosti prijave na take razpise ali vsaj nimamo enakopravnih pogojev. S tem javna uprava krati svobodno izbiro programske opreme državljanom, otežuje izvedbo varčevalnih ukrepov znotraj neprofitnega sektorja in omejuje konkurenco na trgu programske opreme.

Letos smo se v naši organizaciji srečali z dvema takšnima razpisoma, ki sta bila diskriminatorna zaradi komercialnega formata zapisa. En tak razpis je bil „Čezmejno sodelovanje IPA Slovenija-Hrvaška“ in drugi „Javni razpis za spodbujanje razvoja socialnega podjetništva II“. Zahteve razpisa so bile da v priložene obrazce v tabelah vnesemo določene podatke. Vendar v priložen dokument ni bilo mogoče tega vnašati. Njihove obrazce smo neuspešno poskušali odpreti in izpolnjevati tudi na eni izmed starejših verzij Microsoft Worda.

Riba smrdi pri glavi

Evropska komisija že od leta 2008 opozarja, da večina vladnih razpisov za nakup programske opreme nezakonito favorizira komercialne programe. Opozarja tudi na neutemeljeno visoke stroške programske opreme, dolgoročno odvisnost od izbranega ponudnika in na nevarnost korupcije ter vpliva lobijev na odločevalce in pripravljalce razpisov za nakup programske opreme.

V skladu s smernicami Evropske komisije, bi morala nabava temeljiti na razpisih, ki se ne bi omejevali na konkretnega ponudnika. V ta namen so izdali obsežen vodič, ki zelo nazorno razloži, kako pravilno in učinkovito izvesti nabavo. S tem so omogočili številnim javnim organom držav EU, da so učinkovito prešle na odprto kodno programje in s tem privarčevale ogromno javnega denarja.

Poleg neupoštevanja smernic Evropske Komisije, pa bi odločevalcem in pripravljalcem razpisov lahko očitali tudi kršenje tretjega in osmega člena „Kodeksa etike javnih uslužbencev v državnih in upravah lokalnih skupnosti“, ki veljajo za uradnike. Člena govorita o odgovornosti do okolja (kamor spada tudi neprofitni sektor) in kompetentnostih, ki vplivajo na kakovost njihovega dela (kar je zagotovo tudi poznavanje direktiv Evropske skupnosti).

Naša država je bila v zadnjih letih kljub različnim pobudam nesposobna urediti to področje. Obstajajo seveda svetle izjeme. Na Ministrstvu za pravosodje so se že mnoga leta nazaj odločili za uporabo odprto kodnih programov in jih kljub številnim spremembam na ministerstvu uporabljajo še danes.

Namen tega prispevka sicer ni opozarjanje na težave, ki se tičejo notranje organizacije javne uprave, a vendar je ta del pomemben za razumevanje dane situacije. Rad pa bi opozoril na škodo, ki jo javna uprava povzroča neprofitnemu sektorju. To pa je mogoče preprečiti tudi brez zamenjave programja.

Kalkulacija povzročene škode

Uporabniki alternativnih pisarniških paketov imajo na voljo dve možnosti: ali kupijo diktirano programsko opremo, ali pa se odrečejo sodelovanju na razpisih. V kolikor izberemo nakup programske opreme, torej Microsoft Office, potrebujemo tudi licenco za Microsoft Windows. Če uporabljamo Microsoft Windows, pa moramo zaradi varnosti uporabljati tudi antivirusni program.

Hitra kalkulacija z upoštevanjem tržnih cen pokaže, da našo neprofitno organizacijo sodelovanje na razpisu stane približno 600 EUR za posamezni računalnik na katerem se pišejo prijave in poročila. To pa ni zanemarljiv strošek. Zahtevnejše razpise ponavadi pripravlja več oseb, na različnih računalnikih, kar stroške še dodatno poveča.

S podatki, ki bi zagotovili objektivno oceno škode žal ne razpolagam. Lahko pa podam zelo subjektivno oceno. Če obstaja v Sloveniji 1000 neprofitnih organizacij, ki morajo imeti zaradi tega vsaj en računalnik s „predpisanimi“ programi, katerih nakup znaša 600 EUR, je škoda ki jo povzročajo vsaj 600.000 EUR. Ta številka pa v neprofitnem okolju že veliko pomeni.

Kje je rešitev problema?

Problem je seveda rešljiv in to bistveno lažje, kot si morda pripravljalci razpisov predstavljajo. Najbolj pravilna rešitev problema bi bila v uporabi odprtih, ISO priznanih standardov. Pri formatih zapisa dokumentov obstajata dva zelo razširjena: Pdf ali Odt. Druga še elegantnejša rešitev bi bili elektronski obrazci, ki jih lahko izpolnimo kar v brskalniku. Številni prosto dostopni programi omogočajo izdelavo on-line obrazcev. V kolikor pa pripravljalci razpisov želijo vztrajati pri obstoječem načinu dela, obstaja tudi tretja rešitev. Naj se potrudijo vsaj toliko, da dokumentacijo shranijo v nekoliko starejšo obliko .doc zapisa, ki jo zlahka berejo in pravilno prikažejo tudi vsi ostali programski paketi vključno z odprto kodnimi pisarniškimi paketi Open Office in Libre Office.

Kdo je pravzaprav kriv?

Na tem mestu moram biti iskren in ne smem kazati s prstom vsepovprek. Večina razpisov pri katerih smo sodelovali je namreč vsebovala dokumentacijo, ki je bila primerna za uporabo na ostalih pisarniških paketih. Žal pa naši napori v zvezi z varčevanjem ne morejo obroditi sadov, dokler obstaja en sam razpis na katerega se ne moremo prijavit brez nakupa komercialnega programja.

Država mora zagotavljati svoboden in konkurenčen trg javnih naročil, ki omogoča enakopraven dostop vsem zainteresiranim ponudnikom.

Žalostno je, da je za nastalo škodo odgovorno nepoznavanje standardov in evropskih direktiv peščice ljudi (verjetno manj kot 10), ki pri pripravi razpisov ne razumejo raznolikosti ponudbe pisarniške programske opreme na trgu in diskriminirajo vse tiste, ki uporabljajo drugačne programe, kot oni sami.

(Objavljeno v Življenje na dotik)